PRIPRAVLJENI ZA ZIVLJENJE
Pot, ki naj bi jo posameznik prehodil v skupnosti, traja od treh do petih let, ceprav ne obstaja tocno dolocen cas. O tem, kdaj je nekdo pripravljen za odhod iz skupnosti in življenje zunaj nje, ne odlocajo strokovnjaki ali osebe iz skupnosti, ampak presodi vsak sam. Skupnost pomaga vsakomur z nasveti, za zacetek mu pomaga najti kako delo, stanovanje, z njim ohranja stik in ga spremlja tudi pozneje.
»Ni težko zaživeti zunaj, ce si le sprejel to, kar skupnost predlaga, saj tu ne živimo tako drugace, le malce bolj izolirani smo, malce vec casa imamo za razmišljanje, pogovor, molitev, za spoznavanje sebe. Seveda bodo zunaj prišle težave, nismo jih odpravili, naucili pa smo se boriti se z njimi in iti naprej,« pravi eden izmed njih.
»Ni težko zaživeti zunaj, ce si le sprejel to, kar skupnost predlaga, saj tu ne živimo tako drugace, le malce bolj izolirani smo, malce vec casa imamo za razmišljanje, pogovor, molitev, za spoznavanje sebe. Seveda bodo zunaj prišle težave, nismo jih odpravili, naucili pa smo se boriti se z njimi in iti naprej,« pravi eden izmed njih.
Aleš, ki je po štirih letih v skupnosti uspešno zaživel zunaj, danes organizira srecanja za vse nekdanje odvisnike iz Slovenije, ki so se zdravili v skupnosti Cenacolo. Vsega skupaj jih je okoli 25, srecujejo pa se na dva meseca. Ta povezanost omogoca tudi hitro pomoc, ce bi kdo zašel v težave. »V skupnosti smo se tako dobro spoznali in ustvarili tako mocne vezi, da ne moreš nicesar skriti,« pravi Aleš. V Cenacolu namrec velja nacelo, da se nekdo, ki je padel, lahko vedno vrne. »Ni sramota to, da padeš, ampak to, da na tleh ostaneš,« doda. Kdor pozna osebe, ki so uspešno prestale šolo življenja v Cenacolu, ve, da so vredne zaupanja in vajene dela. Na Hrvaškem že delujejo podjetja, ki prav zato zaposlujejo fante in dekleta iz skupnosti.
Cenacolo.ex